naslovnapraga1

Adiemus je vokalno-instrumentalno delo angleškega skladatelja Karla Jenkinsa, ki sodi v zvrst simfonične glasbe, s pridihom etnične glasbe. Besedilo za Adiemus je napisano v umetno ustvarjenem jeziku, neke vrste »jeziku zvokov«. Ta zvok je univerzalen, tako kot je univerzalen jezik glasbe. Tekst je napisan fonetično z besedami, ki delujejo kot zvoki instrumenta. Človeški glas je namreč najstarejši instrument in z odstranitvijo konkretnega besedila, je avtor ustvaril zvok, ki je brezčasen. Ustvarjanje vokalnega segmenta kompozicije je pod raznovrstnimi vplivi. Avtor namreč povzema govorico arabskih, afriških, keltskih in drugih glasbenih motivov in jih povezuje s sakralnimi napevi ter jazz improvizacijo. V prevodu Adiemus sicer pomeni »zbližali se bomo«, vendar pomen besede avtorju ob nastanku besedila ni bil znan; verjel je, da je izumil novo besedo. Adiemus tvorijo raznoliki napevi, značilne harmonije, minimalistična ponavljanja glasbenih motivov, ki jih skladatelj oblikuje v razširjeno zborovsko delo, temelječe na tradiciji evropske klasične glasbe, vendar s poudarkom na etnični glasbi, imenovani tudi glasba sveta. Instrumentacija številnih tolkal je črpana iz indijske, japonske, kitajske in avstralske tradicije. Značilen zvok – mešanje različnih glasbenih stilov – ki kljubuje običajni klasifikaciji, daje delu izjemno privlačnost. Dejstvo, da Adiemus nagovarja ljudi iz različnih okolij, verovanj in kultur, daje delu univerzalnost, ki je tako posebna. Skladbe so duhovne, religiozne, meditativne; odprte so, da vodijo ljudi v smeri, ki jih sami izberejo. Odkar je Adiemus postal svetovno znan, dobiva najrazličnejše pomene za najrazličnejša ljudstva sveta. Adiemus je doslej izšel v štirih daljših vokalno-instrumentalnih delih: Songs of Sanctuary, Cantata Mundi, Dances of Time in Eternal Knot.
Adiemus-Songs of Sanctuary je prvi glasbeno-scenski projekt Zbora DEORINA. Dekleta so z usklajenostjo glasov in ubrano koreografijo giba očarale tako domače kot tudi tuje občinstvo, saj je bil delček Adiemusa uprizorjen v živo v oddaji Tistega lepega popoldneva, v celoti pa v veliki dvorani Slovenske filharmonije februarja 2007. Mag. Ivan Sivec je v majski izdaji revije Moja Slovenija o zboru zapisal: »Zbor Deorina je po statusu mlad, po pristopu k pevski kulturi in po izvedbi pa nenavadno profesionalen. Piko na i je Deorina pravkar dala s svojim veličastnim nastopom v Slovenski filharmoniji, kjer nastopajo samo vrhunski umetniki iz Slovenije in vsega sveta. Deorini pa je to uspelo že kmalu po prvi petletki delovanja. In to s skladbo, ki je tudi velika svetovna posebnost.«
Adiemus-Songs of Sanctuary je nato doživel uprizoritve še v Ribnici na Dolenjskem in v Celju. Zbor pa je izdal tudi zgoščenko, ki je posnetek koncerta v živo iz Slovenske filharmonije.

Koreografija: Ana Markovčić, Špela Repar